Pri pisnem ocenjevanju nalog objektivnega tipa veljajo v šolskem letu 2021/22 naslednji kriteriji:
0 % - 49 % nezadostno (1)
50 % - 63 % zadostno (2)
64 % - 78 % dobro (3)
79 % - 89 % prav dobro (4)
90 % - 100 % odlično (5)
Učitelj preverja znanje dijakov s preverjanjem posameznika sprotno, ob koncu obravnavane teme ali pred pisnim ocenjevanjem znanja.
Pred obravnavanjem nove snovi se bo preverilo in utrjevalo znanje predhodne snovi. Posebej se bo znanje preverjalo (v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja) pred vsakim pisnim ocenjevanjem, in sicer v ustni obliki ali z reševanjem nalog v delovnem zvezku ali posebnim delovnim listom.
Pri zgodovini so obvezne (dogovor v predmetnem aktivu) 3 pisne ocene in ena ustna ocena. Izjema je IP zgodovina v 4. letniku, kjer so 4 pisna ocenjevanja. Ustnega ocenjevanja ne izvajamo, ker dijak ustno oceno pridobi pri redni zgodovini v 4. letniku.
Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo predvidoma ob zaključku določenega poglavja predelane snovi.
Datumi za pisno ocenjevanje znanja se v vsakem oddelku določijo na začetku ocenjevalnega obdobja.
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE v 1., 2., in 3. letnikih:
Test 1: oktober, november 2021
Test 2: februar, marec 2022
Test 3: april, maj 2022
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE v 4. letnikih:
Test 1: oktober, november 2021
Test 2: februar 2022
Test 3: april 2022
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE IP:
Test 1: oktober 2021
Test 2: december 2021
Test 3: februar 2022
Test 4: april 2022
V primeru, da dijak zaradi odsotnosti ne piše testa, se mu na prvi uri, ko je prisoten, po dogovoru napove nov datum in način za ocenjevanje znanja.
Prav tako se učitelj in dijak dogovorita za nov datum in način ocenjevanja (popravljanja) v primeru, če je dijak test pisal negativno (v redovalnico se mu vpišeta obe oceni: prva negativna in druga pozitivna).
Dijak, ki je test pisal pozitivno, lahko test iz iste tematike snovi piše še enkrat (dodatni test) (za termin se dogovori z učiteljem), vendar se mu pri tem vpišeta obe oceni (prva pozitivna in druga dodatna).
Testi se dijakom vrnejo v najmanj 7 delovnih dneh (zaradi Corona ukrepov izjemoma, v skladu z internimi pravili v 10 dneh). Opravi se analiza testa, njegova poprava. Dijaki pa so seznanjeni z oceno ter jim je omogočen vpogled v izdelek. Ocenjeni testi oz. izdelki se dijakom vrnejo v trajno last v 5-30 dneh po vpisu ocene v redovalnico.
Z načinom in kriteriji ocenjevanja znanja ter zaključevanja ocene bodo dijaki obveščeni na uvodni uri. Predstavljena bo javnost ocenjevanja znanja, ki zajema: cilje, ki jih morajo dijaki usvojiti, obseg učne vsebine, oblike in načini ocenjevanja znanja, merila (kriteriji) za ocenjevanje znanja in dovoljeni pripomočki pri ocenjevanju znanja. Prav tako se na uvodni uri ob dogovoru oz. uskladitvi z dijaki in šolskim koledarjem napovejo konkretni datumi pisnih ocenjevanj znanj.
Pri zgodovini je možno tudi alternativno ocenjevanje. Ponujeno bo kot izbirno. Z alternativnim ocenjevanjem znanja lahko dijak pridobi dodatno oceno.
Možno je pisanje referatov. Seznam tem za referate oz. seminarske naloge izdela oz. izbere učitelj. Dijak pa lahko v skladu z lastnim interesom oz. željo predlaga svojo temo. V tem primeru temo uskladi z učiteljem. Učitelj dijaku na individualnih konzultacijah poda natančna navodila in pričakovanja ter kriterije za pripravo referata. Določi mu tudi datum predstavitve. Pred predstavitvijo mora dijak opraviti še najmanj eno individualno konzultacijo pri učitelju. Pri referatu se ocenjuje pisni del, predstavitev in plakat ali Power point predstavitev (za kriterije glej prilogo 1). Vsi trije deli dajo skupno oceno. Lahko pa se ob predstavitvi dijaku postavi še dodatno vprašanje.
Dijak lahko pridobi oceno tudi iz aktivnega sodelovanja na ekskurziji, tako da na dogovorjeno temo izdela pisno pripravo, na terenu temo predstavi in na koncu odda še poročilo.
Tekom šolskega leta se lahko učitelj in dijak dogovorita tudi za kakšne druge oblike alternativnega ocenjevanja (npr. eseji, biografije, risbe, gledališke vloge z zgodovinsko tematiko, govorni nastopi, praktični izdelki ….). Takšne naloge oz. izdelki so ocenjeni na podlagi dodelanih opisnih kriterijev. Dijaki so seznanjeni s kriteriji tovrstnega ocenjevanja ob prevzemu naloge.
Dijak doseže minimalne standarde znanja, ko usvoji minimalne učne cilje opredeljene v tej letni pripravi oz. Učnem načrtu. (dijaki so z njimi seznanjeni na uvodni uri). Da dijak doseže minimalne standarde znanja, mora imeti pozitivno oceno iz vseh sklopov snovi).
Z dijaki, ki bodo ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjeni negativno, se bomo na začetku naslednjega obdobja dogovorili za datum in način, ko bo dotični dijak lahko popravljal negativne ocene.
Ustno ocenjevanje znanja je napovedano. Dijaki sami napišejo vrstni red dijakov oz. seznam za spraševanje. V kolikor seznama (vrstnega reda) ne pripravijo, ga izdela učitelj in ga dijakom tudi predstavi. Za najmanj en teden v naprej pa ob upoštevanju omenjenega seznama učitelj posameznemu dijaku napove točen datumski termin ustnega ocenjevanja znanja. Vsak dijak je ustno ocenjen najmanj 1X v šolskem letu.
Dijak ima tudi pravico, da se sam javi k ustnemu ocenjevanju znanja.
V primeru, da na napovedan datum za ustno ocenjevanje dijak neopravičeno oz. brez opravičljivega razloga izostane, bo praviloma vprašan prvo uro, ko bo pri zgodovini prisoten ali pa je vprašan nenapovedano. Dijak, ki je opravičeno izostal od napovedanega ustnega ocenjevanja znanja, pa se naslednjo uro, ko je prisoten, z učiteljem individualno dogovori za novi datum ustnega ocenjevanja znanja.
Dijaku, ki se udeleži tekmovanja v znanju zgodovine in doseže vsaj bronasto priznanje, mu učitelj zaradi izjemnega dodatnega dela, v redovalnico vnese dodatno oceno, in sicer odlično (5). Prav tako se dijaka nagradi z dodatno oceno odlično (5), če na državni ravni doseže srebrno zgodovinsko priznanje. V primeru, da dijak na državni ravni doseže zlato priznanje, pa mu učitelj (ob predpogoju, da je iz celotnega rednega ocenjevanja ocenjen pozitivno) zaključi pri predmetu zgodovina končno oceno odlično (5).
Dijaka se nagradi z dodatno oceno odlično (5) tudi v primeru, da je pri zgodovini izdelal raziskovalno nalogo pri razpisu Eustory ali se udeležil kakšnega drugega mednarodnega zgodovinskega tekmovanja.
Odlično oceno pri zgodovini dobi tudi, če se dijak udeleži tekmovanja v zgodovinski bralni znački na testu doseže vsaj 80%.
Zaključno oceno bomo določili z izračunom povprečja vseh ocen v šolskem letu.
Pogoj za zaključek ocene je, da je dijak pridobil najmanj 1 ustno oceno ter 3 pisne (test). Če bo izračunano povprečje med ocenama, bomo pri zaključevanju upoštevali tudi dijakovo prizadevnost, vestnost, motiviranost in dodatno delo dijaka čez leto ter opravljanje domačih nalog, odnos do predmeta.
Zaključevanje ocen: če je povprečje vseh ocen od 0,0 do 0,4, se ocena zaključi navzdol; če je ocena 0,5, je dijak med oceno. Dijaku se v tem primeru ocena zaključi glede na njegovo prizadevnost, vestnost in aktivnost pri zgodovini med letom. Izjemoma pa se ga lahko še enkrat ustno oceni ali pa se mu v dogovoru določi izdelava referata ali kakšne druge aktivnosti; če je povprečje od 0,6 do 0,9 se ocena zaključi navzgor.
0 % - 49 % nezadostno (1)
50 % - 63 % zadostno (2)
64 % - 78 % dobro (3)
79 % - 89 % prav dobro (4)
90 % - 100 % odlično (5)
Učitelj preverja znanje dijakov s preverjanjem posameznika sprotno, ob koncu obravnavane teme ali pred pisnim ocenjevanjem znanja.
Pred obravnavanjem nove snovi se bo preverilo in utrjevalo znanje predhodne snovi. Posebej se bo znanje preverjalo (v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja) pred vsakim pisnim ocenjevanjem, in sicer v ustni obliki ali z reševanjem nalog v delovnem zvezku ali posebnim delovnim listom.
Pri zgodovini so obvezne (dogovor v predmetnem aktivu) 3 pisne ocene in ena ustna ocena. Izjema je IP zgodovina v 4. letniku, kjer so 4 pisna ocenjevanja. Ustnega ocenjevanja ne izvajamo, ker dijak ustno oceno pridobi pri redni zgodovini v 4. letniku.
Pisno ocenjevanje znanja bo potekalo predvidoma ob zaključku določenega poglavja predelane snovi.
Datumi za pisno ocenjevanje znanja se v vsakem oddelku določijo na začetku ocenjevalnega obdobja.
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE v 1., 2., in 3. letnikih:
Test 1: oktober, november 2021
Test 2: februar, marec 2022
Test 3: april, maj 2022
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE v 4. letnikih:
Test 1: oktober, november 2021
Test 2: februar 2022
Test 3: april 2022
Predvideni terminski načrt pisnega ocenjevanja znanja pri pouku ZGODOVINE IP:
Test 1: oktober 2021
Test 2: december 2021
Test 3: februar 2022
Test 4: april 2022
V primeru, da dijak zaradi odsotnosti ne piše testa, se mu na prvi uri, ko je prisoten, po dogovoru napove nov datum in način za ocenjevanje znanja.
Prav tako se učitelj in dijak dogovorita za nov datum in način ocenjevanja (popravljanja) v primeru, če je dijak test pisal negativno (v redovalnico se mu vpišeta obe oceni: prva negativna in druga pozitivna).
Dijak, ki je test pisal pozitivno, lahko test iz iste tematike snovi piše še enkrat (dodatni test) (za termin se dogovori z učiteljem), vendar se mu pri tem vpišeta obe oceni (prva pozitivna in druga dodatna).
Testi se dijakom vrnejo v najmanj 7 delovnih dneh (zaradi Corona ukrepov izjemoma, v skladu z internimi pravili v 10 dneh). Opravi se analiza testa, njegova poprava. Dijaki pa so seznanjeni z oceno ter jim je omogočen vpogled v izdelek. Ocenjeni testi oz. izdelki se dijakom vrnejo v trajno last v 5-30 dneh po vpisu ocene v redovalnico.
Z načinom in kriteriji ocenjevanja znanja ter zaključevanja ocene bodo dijaki obveščeni na uvodni uri. Predstavljena bo javnost ocenjevanja znanja, ki zajema: cilje, ki jih morajo dijaki usvojiti, obseg učne vsebine, oblike in načini ocenjevanja znanja, merila (kriteriji) za ocenjevanje znanja in dovoljeni pripomočki pri ocenjevanju znanja. Prav tako se na uvodni uri ob dogovoru oz. uskladitvi z dijaki in šolskim koledarjem napovejo konkretni datumi pisnih ocenjevanj znanj.
Pri zgodovini je možno tudi alternativno ocenjevanje. Ponujeno bo kot izbirno. Z alternativnim ocenjevanjem znanja lahko dijak pridobi dodatno oceno.
Možno je pisanje referatov. Seznam tem za referate oz. seminarske naloge izdela oz. izbere učitelj. Dijak pa lahko v skladu z lastnim interesom oz. željo predlaga svojo temo. V tem primeru temo uskladi z učiteljem. Učitelj dijaku na individualnih konzultacijah poda natančna navodila in pričakovanja ter kriterije za pripravo referata. Določi mu tudi datum predstavitve. Pred predstavitvijo mora dijak opraviti še najmanj eno individualno konzultacijo pri učitelju. Pri referatu se ocenjuje pisni del, predstavitev in plakat ali Power point predstavitev (za kriterije glej prilogo 1). Vsi trije deli dajo skupno oceno. Lahko pa se ob predstavitvi dijaku postavi še dodatno vprašanje.
Dijak lahko pridobi oceno tudi iz aktivnega sodelovanja na ekskurziji, tako da na dogovorjeno temo izdela pisno pripravo, na terenu temo predstavi in na koncu odda še poročilo.
Tekom šolskega leta se lahko učitelj in dijak dogovorita tudi za kakšne druge oblike alternativnega ocenjevanja (npr. eseji, biografije, risbe, gledališke vloge z zgodovinsko tematiko, govorni nastopi, praktični izdelki ….). Takšne naloge oz. izdelki so ocenjeni na podlagi dodelanih opisnih kriterijev. Dijaki so seznanjeni s kriteriji tovrstnega ocenjevanja ob prevzemu naloge.
Dijak doseže minimalne standarde znanja, ko usvoji minimalne učne cilje opredeljene v tej letni pripravi oz. Učnem načrtu. (dijaki so z njimi seznanjeni na uvodni uri). Da dijak doseže minimalne standarde znanja, mora imeti pozitivno oceno iz vseh sklopov snovi).
Z dijaki, ki bodo ob koncu ocenjevalnega obdobja ocenjeni negativno, se bomo na začetku naslednjega obdobja dogovorili za datum in način, ko bo dotični dijak lahko popravljal negativne ocene.
Ustno ocenjevanje znanja je napovedano. Dijaki sami napišejo vrstni red dijakov oz. seznam za spraševanje. V kolikor seznama (vrstnega reda) ne pripravijo, ga izdela učitelj in ga dijakom tudi predstavi. Za najmanj en teden v naprej pa ob upoštevanju omenjenega seznama učitelj posameznemu dijaku napove točen datumski termin ustnega ocenjevanja znanja. Vsak dijak je ustno ocenjen najmanj 1X v šolskem letu.
Dijak ima tudi pravico, da se sam javi k ustnemu ocenjevanju znanja.
V primeru, da na napovedan datum za ustno ocenjevanje dijak neopravičeno oz. brez opravičljivega razloga izostane, bo praviloma vprašan prvo uro, ko bo pri zgodovini prisoten ali pa je vprašan nenapovedano. Dijak, ki je opravičeno izostal od napovedanega ustnega ocenjevanja znanja, pa se naslednjo uro, ko je prisoten, z učiteljem individualno dogovori za novi datum ustnega ocenjevanja znanja.
Dijaku, ki se udeleži tekmovanja v znanju zgodovine in doseže vsaj bronasto priznanje, mu učitelj zaradi izjemnega dodatnega dela, v redovalnico vnese dodatno oceno, in sicer odlično (5). Prav tako se dijaka nagradi z dodatno oceno odlično (5), če na državni ravni doseže srebrno zgodovinsko priznanje. V primeru, da dijak na državni ravni doseže zlato priznanje, pa mu učitelj (ob predpogoju, da je iz celotnega rednega ocenjevanja ocenjen pozitivno) zaključi pri predmetu zgodovina končno oceno odlično (5).
Dijaka se nagradi z dodatno oceno odlično (5) tudi v primeru, da je pri zgodovini izdelal raziskovalno nalogo pri razpisu Eustory ali se udeležil kakšnega drugega mednarodnega zgodovinskega tekmovanja.
Odlično oceno pri zgodovini dobi tudi, če se dijak udeleži tekmovanja v zgodovinski bralni znački na testu doseže vsaj 80%.
Zaključno oceno bomo določili z izračunom povprečja vseh ocen v šolskem letu.
Pogoj za zaključek ocene je, da je dijak pridobil najmanj 1 ustno oceno ter 3 pisne (test). Če bo izračunano povprečje med ocenama, bomo pri zaključevanju upoštevali tudi dijakovo prizadevnost, vestnost, motiviranost in dodatno delo dijaka čez leto ter opravljanje domačih nalog, odnos do predmeta.
Zaključevanje ocen: če je povprečje vseh ocen od 0,0 do 0,4, se ocena zaključi navzdol; če je ocena 0,5, je dijak med oceno. Dijaku se v tem primeru ocena zaključi glede na njegovo prizadevnost, vestnost in aktivnost pri zgodovini med letom. Izjemoma pa se ga lahko še enkrat ustno oceni ali pa se mu v dogovoru določi izdelava referata ali kakšne druge aktivnosti; če je povprečje od 0,6 do 0,9 se ocena zaključi navzgor.